»Smo pripravljeni na poplave?« je bil naslov zanimive delavnice, ki je bila izvedena na UPI – Ljudski univerzi Žalec. Poplave niso več redkost in ne prizadenejo zgolj prebivalcev ob rekah in potokih. Ogroženi smo lahko tudi, če živimo na hribu ali v mestu, ali pa nas lahko poplave presenetijo na poti. Po uradnih podatkih je poplavno ogrožen že vsak sedmi prebivalec Slovenije.

Udeleženci so pridobili dragocena znanja, kako zaščititi dom z uporabo protipoplavnih vreč, aluminijastih zapor in drugih sistemov. Zelo navdihujoč je bil praktičen primer domačina Zvoneta Holobarja, ki je na lastnem primeru prikazal, kako je svoj dom zaščitil ob poplavi Savinje leta 2023. Na ta način v hiši ni imel vode, medtem ko je bilo v okolici že pol metra poplavljene Savinje.

Predstavljeno je bilo samozaščitno ravnanje v primeru poplave, z željo, da bi čim več prebivalcev ravnalo preventivno, saj v primeru poplav večjega obsega gasilci in Civilna zaščita ne morejo pomagati vsem naenkrat. Poudarjen je bil pomen pravočasnih priprav na nivoju posameznika, lokalne skupnosti in države. Svetovano je vsem, ki načrtujejo novogradnjo, da predhodno preverijo, ali je želena lokacija parcele na poplavno ogroženem območju, kjer ni možno graditi.

Irena Rotar iz Združenja Ekoci je predstavila, kako poskrbeti za prehransko varnost pred, med in po poplavi ter kako hrano ustrezno zaščititi. Pojasnila je, kako pripraviti zaloge potrebne vode – vsaj za teden dni za štiričlansko družino, kar znaša od 10 do 15 litrov na dan oziroma okoli 400 litrov na teden. V kolikor zalog vode nimamo, so v takšnih primerih nujni ukrepi, kot so prekuhavanje vode, filtri za vodo, tablete za razkuževanje vode itd. Potrebno je imeti tudi zadostno količino zalog varne hrane. Podrobnejše informacije o potrebni količini vode in pripomočkih so objavljene na spletni strani NIJZ – Varnost živil v izrednih razmerah.

Tudi ob poplavi je lahko v pomoč nahrbtnik za preživetje, zlasti v primeru, če se moramo evakuirati ali nas poplava zajame v avtu ali na kakšnem drugem poplavljenem območju. V nahrbtniku naj bodo tudi primerna obutev in oblačila.

Predstavljene so bile rešitve, kako je potrebno ukrepati, da do poplav sploh ne pride ali pa da njihov vpliv čim bolj zmanjšamo. Trajnostne rešitve za zmanjševanje poplavne ogroženosti so zelo učinkovite in skrajni čas je, da se začnejo izvajati v čim večjem obsegu.

Ekoremediacije so naravni postopki, pri katerih z rastlinami, mikroorganizmi in obnovo ekosistemov pomagamo pri sanaciji okolja. Po poplavah v hribovitih območjih ekoremediacije pomembno zmanjšajo erozijo, utrdijo pobočja in omogočijo hitrejšo obnovo tal. Zasaditev dreves, grmov in trav stabilizira zemljo, saj njihove korenine vežejo prst in preprečujejo nove plazove. Obrežna vegetacija ob hudournikih, potokih in rekah upočasni tok vode ter preprečuje podiranje brežin. Rastline in mikroorganizmi pa pomagajo tudi pri naravnem čiščenju onesnaženih tal in vode. Zaradi teh procesov se okolje po poplavah hitreje obnovi, krajina pa postane bolj odporna proti prihodnjim ekstremnim padavinam. Srednje veliko drevo lahko vpije kar do 500 litrov vode, zato so ukrepi, kot so zasaditev dreves, zatravljene površine in travnate zaplate (kjer trava izboljša strukturo tal in poveča infiltracijo vode) ter umeščanje čim več deževnih vrtov, pomembni tudi za poplavno varnost v mestih.

Robert Vasle, poveljnik Civilne zaščite Žalec, je predstavil rešitve, kako se pripravimo na poplave za zaščito hiš: z vrečami peska ali z aluminijastimi pregradami ali pa z vrečami, ki se napolnijo z vodo in na takšen način preusmerijo vodo stran od hiš. Zanimiva je bila informacija, kako varno zapustiti vozilo in poiskati pomoč, če nas poplava ujame na cesti. Opozoril je, da naj v primeru poplav obvezno upoštevajo navodila Civilne zaščite in naj ne vozijo v področja z vodo, saj je lahko že manjša količina vode na cestišču usodna. Pred poplavo je obvezno izključiti elektriko in napeljave, na varno umakniti vse pomembne stvari, ki jih je mogoče, ter fotografirati stanje pred in po poplavi za dokumentiranje morebitne škode pri zavarovalnici. Predstavil je tudi uradne strani in povezave, ki nam lahko olajšajo življenje v primeru poplav ali pa pravočasno pripravo nanje: PISO (Prostorski informacijski sistem občin), ARSO poplave (opozorilna karta poplav), OPSI (Odprti podatki Slovenije), Direkcija RS za vode in Integralna karta razredov poplavne nevarnosti (IKRPN), ki je uporabna za prostorsko načrtovanje in zmanjševanje poplavne ogroženosti, kjer lahko najdemo podatek, kako je poplavno ogrožen naš dom, ali pa se seznanimo z vodno ogroženostjo parcele, če načrtujemo novogradnjo.

Dogodek je bil izveden v okviru projekta Pripravljeni na vse, pri katerem sodelujejo Občina Žalec, Razvojna agencija Savinja, Zdravstveni dom Žalec, Gasilci in Civilna zaščita Občina Žalec ter Združenje Ekoci.

V času, ko se soočamo s podnebnimi spremembami, postaja pridobivanje znanj in veščin ter osebna pripravljenost nova uporabna vrednost, ki nam lahko bistveno olajša življenje.

Naslednja delavnica: »Hrana, ki nas greje. Ali se znate pripraviti na ekstremne razmere?« bo izvedena 12. 12. 2025 na UPI, Ljudski univerzi Žalec. Dobrodošli.

Več informacij:

• Na spletni strani Občine Žalec: https://zalec.si/obcina/projekti/projekti-lokalne-akcijske-skupine-spodnje-savinjske-doline/pripravljeni-na-vse/
• Na Združenju EKOCI – Ekološka civilna iniciativa Slovenije, E: ekoci.si@gmail.com; | www.ekoci.si

---

Združenje Ekoci s podporniki je nasovilo dne 17.11.2025 na predsdnika Vlade Dr. Roberta Goloba pismo z vsebino: 

Spoštovani predsednik Vlade Republike Slovenije, dr. Robert Golob,

Izrekamo vam  čestitke za vaše delo in prizadevanja tudi na področju prehranske varnosti. Ob prazniku  tedna slovenske hrane vam izrekamo iskrene čestitke  za vaša prizadevanja na tem področju. Tudi za sprejem Zakona o brezplačnih obrokih v javnih zavodih za otroke, ki začne veljati 2027. Zahvaljujemo se vsem, ki prispevajo k trajnostno lokalno  pridelani slovenski hrani. Vendar ali smo lahko brezskrbni?

Na pomen hrane se največkrat spomnimo, ko gledamo žalostne podobe lačnih otrok in ljudi iz sveta. Medtem so ozaveščeni ljudje  zaskrbljeni in se sprašujejo –   koliko smo pa mi v resnici prehransko varni? Država večino hrane uvozi, imamo komaj  800m2 kmetijskih površin na prebivalca, lokalna pridelava hrane je nezadovoljiva, večina agroživilske panoge je prodana tujcem. V javnih zavodih, kjer porabijo več kot 10 odstotkov celotno porabljene hrane v Sloveniji pa velikokrat otroci in bolniki jedo najcenejšo  hrano iz uvoza in ne trajnostno pridelane lokalne  hrane

V Združenju Ekoci – civilna iniciativa Slovenij skupaj s partnerskimi organizacijami, institucijami, strokovnjaki in številnimi podporniki  ter aktivisti v okviru vseslovenskega gibanja Oskrbimo Slovenijo – štafeta semen opozarjamo na nujnost celostnega pristopa k zagotavljanju prehranske varnosti Slovenije. Želimo si, da bi otroci v vrtcih in šolah, bolniki ter vsi uporabniki javnih zavodov uživali čim več kakovostne, lokalne in trajnostno pridelane hrane iz Slovenije. Na septembrskem simpoziju »Javno naročanje z vizijo – trajnostna lokalna hrana v javne zavode«so nastale pomembne pobude, ki poudarjajo, da mora imeti pri javnem naročanju prednost lokalna ekološka hrana, nato hrana iz shem kakovosti ter lokalno pridelana konvencionalna hrana vse pred uvoženo hrano. Pri tem je ključna najkrajša pot od pridelovalca do uporabnika. Hrana, ki vsebuje žuželke ali je pridobljena z bioinžineringom naj ne bo na jedilnikih javnih zavodov. Kako bi to lahko izboljšali vam pošiljamo v dokumentu :POBUDE IZ SIMPOZIJA – JAVNO NAROČANJE Z VIZIJO – VEČ TRAJNOSTNE LOKALNE HRANE V JAVNE ZAVODE

 Ob tej priliki se zahvaljujemo tudi za vašo podporo prizadevanjem in učinke zavzete ekipe na Ministrstvu za kmetijstvo  gozdarstvo in  prehrano, ki si zelo  prizadeva s konkretnimi aktivnostmi za več trajnostne lokalne hrane v javnih zavodih. Vendar brez celostnega pristopa vseh  deležnikov v prehranski verigi od semena do krožnika ne bo šlo, zato vas naprošamo za preučitev situacije in verjamemo,  da Vam bodo naše pobude »od spodaj navzgor« v veliko pomoč k realizaciji.  Pobude smo že sami naslovili na vse deležnike, ministrstva  in odločevalce v državi, ki bi lahko doprinesli k nadgradnji dosedanjih aktivnosti vendar večinoma  nismo prejeli  odgovorov ali pa je razvidno, da je potrebna nadgradnja sedanjih  aktivnosti. Če povzamemo –  vsak dela kar je potrebno, za napredek pa potrebujemo napredna dejanja in razmišljanja izven okvirjev. Velikokrat žal dobra dejanja nimajo dovolj učinkov,  če ne gledamo stari celostno, kot je npr.  primer podpisa Mercosur in sočasni sprejem zakonodaje o NGT.

V tem času smo priča podpisu sporazuma Mercosur,  ki bo omogočal ugodnejši uvoz hrane iz teh držav, kjer se večino prideluje hrana z GSO (gensko spremenjenimi organizmi, ki pa naj bi bila po sporazumu pri uvoza  kontrolirana  po  standardih EU.  Sprašujemo se, kako bo to mogoče izvesti saj  se  prav v tem času zaključuje na ravni EU zakonodajni postopek o NGT (novih genomskih tehnikah pridelave rastlin),   ki  izključuje označevanje živil NGT 1, katerim je bilo spremenjeno do 20 genov, vprašljivo pa je še označevanje NGT 2 ki so lahko  izenačena  z GSO.  Prosimo, da preučite kaj to pomeni za državo in prehransko varnost.

V času številnih izzivov, ki jih prinašajo podnebne spremembe, geopolitična nihanja in vse večja negotovost na svetovnih trgih, je zagotavljanje prehranske varnosti ena ključnih nalog države. Prosimo za povečanje zalog semen in hrane v državnih rezervah

 Zato se na vas obračamo s prošnjo za celovit pristop k okrepitvi prehranske odpornosti, povečanju deleža trajnostne lokalne hrane v javnih zavodih ter zaščiti strateških interesov slovenskega kmetijstva in prehranskega sistema, ki ima s pravo razvojno strategijo dosega dolgoročne multiplikativne učinke, razvoja  podeželja in ustvarja nova delovna mesta,  saj bo trenutnih delovnih  mest bo zaradi uporabe umetne inteligence in robotizacije čedalje manj. Agroživilska panoga in razvoj podeželja pa daje neizmerne možnosti razvoja   in zagotavlja dolgoročno  prehransko varnost, da ne bodo lačni ne sedanji ne prihodnji rodovi naše lepe države Slovenije .

Spoštovani predsednik  dr Robert Golob. Na vas naslavljamo ključne točke in prošnje:

a) Naprošamo, da preučite poziv,  ki smo naslovili na vas:  » Čestitke in poziv za več trajnostne lokalne hrane v javnih zavodih in krepitvi lastne prehranske varnosti«   ki opisuje trenutno stanje in pojasnjuje potrebo po celostnem pristopu k prehranski  varnosti in posledic sporazuma Mercosur in sočasno  sprejetje NGT  zakonodaje  ter   dokument POBUDE IZ SIMPOZIJA – JAVNO NAROČANJE Z VIZIJO – VEČ TRAJNOSTNE LOKALNE HRANE V JAVNE ZAVODe

b)  Zadolžitev pristojnih institucij za pripravo celovitega načrta. Predlagamo, da Vlada zadolži pristojne institucije, da v sodelovanju s sektorjem pripravijo celovit, izvedljiv in merljiv načrt za povečanje deleža slovenske trajnostne hrane v javnih zavodih, okrepitev prehranske varnosti države, izboljšanje sodelovanja med ministrstvi in deležniki v nadgradnji agroživilske panoge  in zagotavljanje učinkovitejšega  upravljanje in varovanja  rastlinskih genskih virov in zagotavljanja varnosti hrane 

c) Prošnja za odgovore na ključna vprašanja:  Ali bo prehranska varnost ena izmed prihodnjih prioritet države, saj brez prehranske varnosti ni suverenosti? Ali bo vključena v dokument Vizija »Naše kmetijstvo in hrana 2040«? Ali je prehranska varnost v katerem koli državnem dokumentu že opredeljena kot samostojen steber strateške varnosti? 

Spoštovani gospod predsednik, dr. Robert Golob. Verjamemo, da lahko z odločno podporo Vlade ter sodelovanjem vseh pristojnih institucij Slovenija postane zgled države, ki zna zaščititi svoje vire, skrbeti za prebivalstvo in graditi dolgoročno prehransko odpornost.

Soustvarjajmo trajnostno prehransko varnost za sedanje in prihodnje rodove. Pobude in predloge podpirajo ozaveščeni ljudje širom Slovenije. Navajamo nekatere podpornike predlogov in pobud: 

1. Združenje Ekoci – Eko civilna iniciativa Slovenije
2. Vseslovensko gibanje Oskrbimo Slovenijo – Štafeta semen
3. Društvo Samooskrbni.net
4. Alpe Adria Green
5. Inštitut za ekološko kmetijstvo, Fakulteta za biosistemske vede Univerze v Mariboru
6. ZDEKS – Združenje ekoloških kmetov Slovenije
7. Pomurska ekološka zadruga
8. Biodinamično društvo Ajda Vrzdenec
9. Zveza biodinamikov Slovenije
10. Sindikat kmetov Slovenije
11. Kmetije Metličar, Mis, Lesarovi …
12. Seznami še več podpisnikov  in več sto ozaveščenih posameznikov so hranjeni in obdelani v skladu z veljavno zakonodajo o varstvu osebnih podatkov (GDPR).

V upanju na vaš čimprejšnji pristop  k temu pomembnemu področju in vaš odgovor 

vam želimo uspešno še naprej.

Soustvarjajmo trajnostno prehransko varnost skupaj za sedanje in prihodnje rodove.

S spoštovanjem.

Za Združenje Ekoci, pripravljalce  in podpornikov predlogov in pobud

Irena Rotar, preds.

Žalec, 17.11. 2025

Priloge:

* Dokument;  Čestitke in poziv za več trajnostne lokalne hrane v javnih zavodih in krepitvi lastne prehranske varnosti  

* POBUDE IZ SIMPOZIJA – JAVNO NAROČANJE Z VIZIJO – VEČ TRAJNOSTNE LOKALNE HRANE V JAVNE ZAVODE

Ključni deležniki in institucije v državi so bili pozvani k aktivnemu sodelovanju pri obravnavi pobud ter oblikovanju sistemskih rešitev za povečanje deleža lokalne hrane v javnem sektorju. Nagovor se je glasil:

»Naprošamo vas, da preučitve teh predlogov in pobud potekajo v smeri pozitivnega razmišljanja: Kako lahko vsak od nas s svojimi dejanji prispeva k večji uporabi lokalne slovenske hrane v javnih zavodih ter krepitvi prehranske varnosti?«

Celotne pobude so bile poslane odločevalcem in institucijam po seznamu naslovnikov, ki so del pobud. Objavljene so na spletni strani www.ekoci.si, kjer je v točki 8 naveden cilj in vprašanja.

Pristojne institucije in organizacije vljudno naprošamo, da pobude natančno preučijo, se aktivirajo na svojem področju ter podajo konkretne odgovore:

• Katere ukrepe bodo sprejeli za povečanje deleža lokalne hrane v javnih zavodih?
• Kako bodo nadgradili obstoječe prakse in zakonodajo?
• Na kakšen način bodo prispevali k vzpostavitvi trdnih, odpornih agroživilskih verig?

---

Stanje do 15. 11. 2025

Pobude so bile poslane 22. in 23. 10. 2025. Do 15. 11. 2025 je stanje sledeče:

Vladne institucije

• Urad za komuniciranje predsednika Vlade RS – prosimo za vključitev predlogov v zakonodajo ter koordinacijo in ozaveščanje javnosti. Odgovor je prispel takoj.
• Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano – prosimo za preučitev in implementacijo ukrepov ter aktivni dialog z deležniki. Odgovor smo prejeli.
• Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje – prosimo za podporo ustanovitvi javne službe za pomoč naročnikom, poenostavitev postopkov javnega naročanja ter obveščanje javnih naročnikov o možnostih za več lokalne hrane. Odgovora nismo prejeli.
• Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti – prosimo za preučitev vključitve javnih del na kmetijah, pomoči v kuhinjah ter spodbud za ohranitev podeželja. Odgovora nismo prejeli.
• Ministrstvo za obrambo – prosimo za vključitev prehranske varnosti v strateške dokumente za okrevanje in odpornost ter vlaganje v lokalno kmetijstvo. Odgovorili so, da tematiko preučujejo.
• Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport – prosimo za ukrepe za oživitev slovenske prehranske panoge. Odgovora še ni.
• Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj – prosimo za ukrepe za financiranje projektov, ki povečujejo prehransko varnost in odpornost skupnosti. Odgovora še ni.
• Zavod za blagovne rezerve RS – prosimo za aktivnosti za zagotavljanje hrane in semen v državnih rezervah. Odgovor smo prejeli.
• Umar – Urad za makroekonomske analize in razvoj – prosimo za analizo multiplikativnih učinkov implementacije pobud. Odgovor smo prejeli.

---

Strokovne in podporne organizacije

• Kmetijski inštitut Slovenije – prosimo za aktivnosti pri žlahtnjenju avtohtonih semen in povečanju skladiščnih kapacitet. Odgovorili so, da pobude preučujejo.
• Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) – prosimo za podporo kmetom pri usmerjanju pridelave in povezovanju v verige. Odgovor smo prejeli.
• Zadružna zveza Slovenije – prosimo za ukrepe za povezovanje kmetov v zadruge ter organizacijo učinkovite logistike. Odgovora še ni.
• Zveza društev ekoloških kmetov Slovenije – prosimo za spodbude ekološkim pridelovalcem in vzpostavitev verige do javnih naročnikov. Odgovora še ni.

---

Izobraževalne in lokalne skupnosti

• Zavod RS za šolstvo – prosimo za obveščanje šol o možnostih za več lokalne hrane. Odgovor smo prejeli.
• Ekošole Slovenije – prosimo za ozaveščanje in obveščanje javnih naročnikov. Odgovora še ni.
• Skupnost vrtcev Slovenije – prosimo za spodbudo vrtcem, da naročajo lokalno hrano. Odgovora še ni.
• Skupnost občin Slovenije – prosimo za aktivacijo občin in povezovanje deležnikov na lokalni ravni. Odgovor smo prejeli.

---

Ostale organizacije

• Zveza podeželske mladine Slovenije – prosimo za seznanitev članov in aktivnosti mladih kmetov. Odgovora še ni.
• Gospodarska zbornica Slovenije – Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij – prosimo za aktivnosti za oživitev agroživilske panoge. Odgovora še ni.
• Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja (AKTRP) – prosimo za nadgradnjo pobud v konkretne aktivnosti brez birokratskih ovir. Odgovora še ni.
• Inštitut za nutricionistiko – prosimo za analizo učinkov lokalne hrane v javnih naročilih. Odgovora še ni.
• Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS) – prosimo za ozaveščanje o pomenu kakovosti hrane v javnih zavodih. Odgovora še ni.

---

Priloge odgovorov

• Urad za komuniciranje RS
• UMAR – Urad za makroekonomske analize in razvoj
• Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
• Zavod za blagovne rezerve RS
• Skupnost občin Slovenije
• Zavod za šolstvo Slovenije
• KGZS – Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije

Spoštovani.  

Ali si tudi vi želite, da bi otroci jedli  kvalitetno hrano v šolah in vrtcih, bolniki v bolnicah in drugi uporabniki javnih naročevalcev   in ne bi jedli  nizkocenovne hrane iz uvoza? Prehranska varnost je  čedalje bolj pomembna.

Ob prihajajočem Tednu slovenske hrane (17.–23. november) bomo na predsednika Vlade RS, Državnemu zboru in Državnemu svetu  naslovili pobude in predloge, ki so  nastale v sodelovanju s številnimi strokovnjaki in udeleženci Simpozija o javnem naročanju z vizijo – trajnostna lokalna hrana v javne zavode.

Pobude smo predhodno poslali že vsem institucijam, ministrstvom in organizacijam, ki so navedene v pobudah in ki lahko doprinesejo k izboljšanju stanja, če bi  vsi deležniki bili  pripravljeni k razmišljanju k izboljšanju  stanja,  Njihovi odgovori  v večini niso navdihujoči  saj večina želi delovati po  sedanjem stanju, ki pa žal ni zadovoljivo in bi morali skupaj narediti korak naprej in se dodatno angažirati. Odgovori so objavljeni na: www.ekoci.si;

Sedaj bomo z vašo podporo, če boste podprli ta naša prizadevanja, le- te naslovili še na predsednika vlade, državni zbor in državni svet z željo, da zagotovimo lokalno pridelano hrano za otroke, bolnike in ostale v javnih zavodih ter prebivalcem  Slovenije nasploh v želji, da bomo jedli hrano iz sosednje njive in ne iz druge celine. 

Zato vas vljudno vabimo, da se nam pridružite ter s pismom podpore izrazite svojo podporo predlaganim pobudam, ki jih najdete v priloženem dopisu in na spletni strani: www.ekoci.si. 

Na vas se obračamo s prošnjo, da s pismom podpore DO  15.10. 2025 ali podpisom elektronskega obrazca na povezavi:  https://forms.gle/3a6sckBLKgjkQ58m9  podprete  POBUDE IZ SIMPOZIJA – JAVNO NAROČANJE Z VIZIJO – VEČ TRAJNOSTNE LOKALNE HRANE V JAVNE ZAVODE. ki so obrazložene in  navedene v nadaljevanju. Vsak podpis šteje. Vsaka beseda podpore daje pobudi moč. Skupaj lahko poskrbimo, da bodo naši otroci, bolniki in starejši uživali zdravo, lokalno hrano, ki krepi naše kmete, naše skupnosti in našo državo.

V  okviru Združenja Ekoci – civilna iniciativa Slovenije  vseslovenskega gibanja   Oskrbimo Slovenija – štafeta semen si skupaj z naprednimi društvi, institucijami in zavzetimi posamezniki prizadevamo za večjo prehrano za več lokalno pridelane, trajnostne hrane v javne zavode ter za okrepitev prehranske varnosti prebivalcev Slovenije. Prehranska varnost je čedalje bolj pomembna. Saj prepogosto gledamo žalostne  podobe lačnih ljudi iz sveta, Po drugi strani pa opažamo da postaja hrana strateško orožje in velikokrat vi  nepravilnosti in dobičkarstva ter ponarejanja. Brez hrane ni suverenosti. Zato si  je potrebno dolgoročno prizadevati, da bomo skoraj  v celoti samooskrbni vsaj toliko  kot smo  bili nekoč.

DODATNE INFORMACIJE:  V novembru 2025 je bil podpisan sporazum Mercosur, ki omogoča uvoz živil v EU  iz držav Južne Amerike (Brazilija, Argentina idr.), kjer večina pridelave temelji na gensko spremenjenih organizmih (GSO). Sočasno na ravni Evropske unije potekajo zaključni postopki za sprejem nove zakonodaje o NGT (novih genomskih tehnikah),ki pomeni, da hrana, katerim so spremenili do 20 genon sploh ne bo označena. NGT  2 pa pomeni enako kot GSO .To pa lahko pomembno vpliva na kakovost in sledljivost hrane, ki jo uživamo v Evropi in Sloveniji. Naši kmetje težje prodajo svoje pridelke nimamo skladišč.. Po drugi strani pa premalo pridelajo , da bi zadovoljili potrebe trga.  Ali menite, da bodo javni naročniki v prihodnje kupovali za otroke, bolnike in uporabnike javnih naročil kvalitetno lokalno hrano ali  nizkocenovno iz uvoza?

V kolikor bi vsi javni naročevalci uporabljali lokalna hrano  pomeni to več kot 10 odstotkov celotne porabe hrane v  Sloveniji

S  tem bi lahko bistveno pripomogli k večji pridelavi  in porabi hrane , ter vzpostavitvi trdnejših vezi preskrbe s hrano v času nepredvidenih geopolitičnih razmer, morebitnih pretrganih transportnih poti, daljših izpadov elektrike, hekerskih napadov .. Prebivalcem Slovenije  pa zagotavljali večjo prehransko varnost. Zgraditi bi bilo potrebno trdne prehransko verigo od semena do krožnika z lokalna pridelano hrano. S pobudami pa s konkretnimi predlogi sporočamo kaj naj vsak v procesu naredi za dosego ciljev .

Predlagane pobude v  okviru strokovnega simpozija »Javno naročanje z vizijo – trajnostna lokalna hrana v javne zavode«, ki je potekal septembra v Celju, v organizaciji Združenja  Ekoci  in partnerji smo skupaj s strokovnjaki in udeleženci oblikovali konkretne pobude za povečanje deleža kakovostne, lokalno pridelane hrane v javnih zavodih ter za krepitev prehranske varnosti v Sloveniji. Pobude so  objavljene na spletni strani: : www.ekoci.si  na povezavi: https://ekoci.si/wp-content/uploads/2025/10/POBUDE-IZ-SIMPOZIJA-JAVNO-NAROCANJE-Z-VIZIJO-VEC-TRAJNOSTNE-LOKALNE-HRANE-V-JAVNE-ZAVODE-or.pdf 

Z  uresničitvijo predlaganih rešitev posameznih deležnikov  bi lahko vzpostavili  trdnost lokalnih preskrbnin verig.   Vendar le pod pogojem,  če bi vsi v celotni verigi naredili korak naprej. In naj bodo za vzpodbudo vsakega izmed nas ali dopoldan v službi kot uslužbenec ali izvajalec javne funkcije ali kot starš, državljan ali ko smo v ostalih vlogah v življenju z odgovori na vprašanje: ” Kaj lahko pa  jaz storim za večjo prehransko varnost v javnih naročilih  ter  za prehransko  varnost za sedanje in prihodnje rodove ?” 

KAKO IZRAZITE PODPORO PRIZADEVANJEM ZA VEČ TRAJNOSTNO LOKALNO PRIDELANE HRANE? Prosimo vas da:

1. Preberite priloženi dopis s obrazložitvijo pobud obude pišičete na spletni strani ww.ekoci.si
2. Izpolnite elektronski obrazec na povezavi::  https://forms.gle/3a6sckBLKgjkQ58m9  in tako podprete
3. Celotne pobude poiščete na spletni strani www.ekoci.si;   POBUDE IZ SIMPOZIJA – JAVNO NAROČANJE Z VIZIJO – VEČ TRAJNOSTNE LOKALNE HRANE V JAVNE ZAVODE. ki so obrazložene in  navedene v nadaljevanju
4. Ali izberete e možnost da Izpolnite pismo podpore (v priponki Word)  in ga  vrnite na naslov: ekoci.si @gmail.com
5. S skupnimi prizadevanji  bomo lažje uresničili cilje. Vaš podpis bo po vaši želji viden in dodan pobudam.  V  kolikor ne želite biti omenjeni  pa boste izrazili podporo, pa  bomo predsedniku vlade in ostalim prejemnikom sporočili koliko  ljudi in ostalih pravnih  subjektov  podpira te pobude, podatki pa bodo varovani v skladu z GDPR.

Naj Slovenija postane zgled, kako lahko s povezovanjem src in rok zgradimo prehransko varno in trajnostno prihodnost.Naj bo ta korak začetek spremembe, ki jo bomo soustvarili skupaj – od semena do krožnika. Da ne bodo lačni ne sedanji ne prihodnji rodovi.  

Z iskreno hvaležnostjo in v upanju na vaše sodelovanje,
v sodelovanju z društvi, strokovnjaki in posamezniki, ki verjamemo v moč lokalne hrane in sodelovanja ozaveščenih ljudi, ki bodo z dejanji dokazali, da ne bodo lačni ne sedanji ne prihodnji rodovi.

Soustvarjajmo trajnostno prehransko varnost skupaj.  Za sedanje in prihodnje rodove.

S spoštovanjem.

Za Ekoci in strokovnjake pri pripravi besedil.

Irena Rotar, predsednica Združenja  Ekoci